Ko sem začela hoditi v drugi letnik faksa, se je tisto leto res zelo veliko spremenilo in moje telo enostavno ni več zmoglo. Letnik sem začela zelo dobro in samozavestno, potem pa je šlo vse samo še navzdol. Ko sem opravila prvih nekaj izpitov, sem videla, da mi letnik dejansko gre dobro, zato sem začela iskati študentsko delo, saj sem denar res potrebovala.
Ko sem študentsko delo našla, sem bila zelo vesela, vendar si nisem mislila, da bom zaradi tega na faksu tako zaostajala. Še vedno sem uspela hoditi v službo in na predavanja, a problem je nastal, ko so se začeli izpiti, saj mi je zmanjkalo časa za učenje. Na izpite sem hodila popolnoma nepripravljena. Večino izpitov sem padla in stres se je začel stopnjevati. Enostavno nisem več vedela, kako naj ga umirim, saj se prav zaradi tega nisem mogla osredotočiti na učenje.
Kolegica mi je predlagala access consciousness sploh je. Zelo hitro mi je postalo jasno, kaj access consciousness je, in začela sem razmišljati, ali bi to preizkusila. Če sem želela uspešno končati drugi letnik, sem vedela, da bom morala nekaj resno spremeniti, zato sem se za to tudi odločila.
Access consciousness je bilo na koncu nekaj, kar mi je pomagalo: stres sem začela bolje obvladovati in bilo ga je čedalje manj. Končno sem se lahko osredotočila na učenje in izpiti so bili pozitivni. Vesela sem bila, da sem ta izziv s pomočjo kolegice naslovila in uspešno zaključila drugi letnik faksa. Ponosna sem bila nase, saj sem lahko študirala in hkrati delala, kar pa ne zmore vsak, vsaj ne z urnikom, ki sem ga imela jaz na faksu. Postopoma sem v svoj vsakdan vključila preproste vaje, več pozornosti na telo in vprašanja, ki mi jih je ta pristop ponudil, ter si ustvarila bolj umirjen ritem.