Degenerativna bolezen sklepa na dnu palca, kjer se stikata prva kost in kost zapestja, se imenuje rizartroza. Ta izraz marsikomu verjetno ni poznan, bolečine pač. Gre za eno najpogostejših oblik artroze rok, ki prizadene predvsem ženske po 50. letu starosti.
Pogosto pa se pojavlja tudi pri ljudeh, ki roke močno obremenjujejo pri delu ali športu. Bolezen je kronična, napredujoča in lahko bistveno vpliva na kakovost življenja, saj palec igra pomembno vlogo pri oprijemu, pisanju, zapenjanju oblačil in drugih opravilih. Glavni razlog, da rizartroza nastane, je obraba hrustanca v sklepu, ki omogoča gladko gibanje kosti. Ko se hrustanec stanjša, pride do trenja med kostmi, kar povzroča bolečino, otekanje in zmanjšano gibljivost. Sčasoma lahko pride tudi do deformacije sklepa, pri čemer se palec začne nagibati proti kazalcu. Poleg starostnih sprememb k razvoju bolezni prispevajo tudi genetski dejavniki, pretekle poškodbe, hormonske spremembe ter ponavljajoči si gibi, povezani z delom rok. Simptomi se običajno začnejo z blagim nelagodjem ob prijemanju predmetov ali odpiranju steklenih pokrovov. Kasneje se pojavi stalna bolečina, oteklina, občutek šibkosti v palcu in celo izguba natančnosti pri opravilih. Diagnozo za stanje, imenovano rizartroza, postavi zdravnik na podlagi kliničnega pregleda in rentgenske slike, ki pokaže stopnjo obrabe sklepa. Zdravljenje je odvisno od napredovanja bolezni. V začetnih fazah so pogosto dovolj počitek, uporaba opornice za stabilizacijo palca, fizioterapija in protibolečinska zdravila.
Pomembno je izogibanje dejavnostim, ki obremenjujejo palec, ter izvajanje vaj za krepitev mišic dlani. V nekaterih primerih zdravniki priporočajo injekcije, ki zmanjšujejo vnetje in začasno ublažijo bolečine. Če pa to zdravljenje ne zadostuje in rizartroza napreduje, pride v poštev operativni poseg. Najpogosteje se izvede odstranitev obrabljene kosti ali vstavitev umetnega sklepa, kar omogoča ponovno gibljivost. Po operaciji pa sledi obvezna rehabilitacija, ki vključuje fizioterapijo.
Bolezen rizartroza sicer ni ozdravljiva, vendar z zgodnjim odkritjem in pravilnim zdravljenjem lahko bolniki ohranijo gibljivost palca ter se izognejo trajnim omejitvam.