Dolgo sem verjel, da je plastika najboljša izbira za embalažo. Ker je bila najpogostejša v mojem življenju, sem mislil, da je skoraj edina možnost. O negativnih učinkih takšne embalaže na okolje – in celo na vsebino – nisem razmišljal, dokler me ni nekaj presenetilo. Ne spomnim se natančno kdaj, a jasno se spomnim presenečenja, ko sem opazil, da se je v trgovinah začela vse pogosteje uporabljati kartonska embalaža. Šokiralo me je, saj sem plastiko imel za najbolj praktično rešitev.
Sprva mi kartonska embalaža niti ni bila najbolj všeč. Moj prvi stik so bile papirnate vrečke, ki so začele nadomeščati plastične. Ko sem jih prijel v roke, sem bil prepričan, da se bodo takoj strgale in da ne bodo pretirano kakovostne. Ko pa sem te predsodke odložil, sem jim dal priložnost. Naslednjič v trgovini sem res vzel kartonsko oziroma papirnato vrečo in moram reči, da me je navdušila – bila je enako, če ne še bolj, trdna kot plastične.
Tako se je začelo moje spoznavanje z novimi oblikami embalaže. Ko sem izvedel, kako veliko boljša je kartonska embalaža za okolje, sem postal njen podpornik. Zaradi težav s plastiko, ki jih imamo v sodobnem svetu, se mi zdi to pomemben korak v pravo smer, s katerim lahko vsaj delno zmanjšamo količino odpadkov.