Danes lahko rečem le hvala bogu, da je bila lažja prometna nesreča se zgodi še kako hitro.
Tako je prišel naš dan dopusta. Imeli smo vse pripravljeno za odhod in smo šli. Vedeli smo, da nas čaka 4 ure naporne vožnje. Vse je potekalo normalno, zastojev nismo imeli in kmalu smo prispeli do mejnega prehoda. Seveda nas je tam čakala krajša kolona, tako da smo vedeli, da se bomo počasi premikali kakšne pol ure.
Ko smo se tako počasi premikali, smo se zaklepetali in mož ni bil pozoren in ni stopil pravočasno na zavoro in počasi je avto lezel v avto pred nami in smo se rahlo zaleteli. Ravno toliko, da je bila prometna nesreča. Vsi smo pogledali in vedeli, da se bo pot podaljšala za eno uro. Hvala bogu je bil gospod pred nami v katerega smo se zaleteli prijazen in je razumel situacijo, tako da sta si z možem menjala papirje za zavarovalnico in hitro končala stvar. Vendar nek grenek priokus ostane. Nekaj časa smo bili kar tiho v avtu, potem pa smo se zavedali, da je to bila res majhna prometna nesreča in da smo lahko srečni.
Tako nam ta prometna nesreča ni pokvarila dopusta, res pa je, da smo se ustavili v prvi gostilni ob cesti, ker je mož potreboval počitek. Spili smo eno hladno pijačo, se sprostili in nadaljevali pot do cilja, prometna nesreča pa je bila na dopustu pozabljena. Včasih se moramo zavedati, za kaj se je vredno sekirati in zakaj ne. Mi se za to nismo.