Zbudila sem se ob osmih zjutraj, od dahnjena, da so bile plise zavese končno čiste in imam zato danes popolnoma prost dan. Na srečo je bila napoved za danes prava in je vreme še boljša, kakor je bilo včeraj. Slaba vest, da sem bila včeraj doma, je tako izginila in z nasmeškom na obrazu, sem kolo pospravila v avtomobil in se odpeljala nekam v naravo.
Ko sem se usedla v avto, sem se najprej odpeljala v svojo najljubšo kavarno na kavo. Vem namreč le to, da bom šla do obale in tam našla nekaj, kar mi bo všeč. Kam točno se bom zapeljala, pa žal še ne vem. Včeraj, ko sem čistila plise zavese, sem bila vseeno malce slabe volje in nisem želela, preveč razmišljati, o tem kam si želim iti, da ne bi bila ob misli na morje še bolj slabe volje. Sedaj sem pa prav vesela, da sem očistila plise zavese, ker je bil menda včeraj tukaj na obali precej slabše breme. Vseeno je bilo toplo, ampak ni bilo pa toliko sonca, kolikor ga je danes. Osebno mi je pa obala zanimiva le, če je prijetno sonce, Torej, da je sončno in da ni prevroče ali pa premraz. April in maj sta idealna meseca za to. To je pa ravno sedaj. Samo enkrat sem šla julija na obalo s kolesom in nikoli več. Zdržala sem slabo uro, potem sem pa odšla v bližnjo kavarno. Se tam ohladila in odšla domov.
Vmes, ko sem čakala na kavo, sem pogledala v kavarno in videla, da imajo tudi tam plise zavese, ki so tudi že precej prašne. Prav nasmehnila sem se, ker sem vedela, kaj jih čaka v kratkem. Še bolj bolj je bilo pa toplo pori srcu, ko sem se spomnila, da so moje plise zavese še očiščene in se ne potrebujem obremenjevati več glede tega.