Prvič sem razmišljala o botoxu okoli tridesetega, ko sem začela opažati prve izrazne gube na čelu in med obrvmi. Sprva me niso preveč motile, a sčasoma sem ugotovila, da moj obraz nenehno deluje utrujeno ali jezno, tudi ko sem bila dobre volje. Najprej sem poskusila z različnimi kremami, masažami in celo obrazno jogo, a nobena metoda ni imela res vidnega učinka.
Po dolgem premisleku sem se naročila na posvet pri dermatologinji, ki mi je zelo jasno razložila, kaj botox je, kako deluje in kaj lahko realno pričakujem. Poudarila je, da cilj ni ”zamrznjen” obraz, ampak sproščen, spočit videz. To me je pomirilo, saj sem se najbolj bala, da bom izgubila mimiko.
Postopek je bil hiter in skoraj neboleč, nekaj pik v predel čela in med obrvi. Prve dni po posegu nisem opazila posebne razlike, a po približno enem tednu sem začela opažati, da so gube mehkejše, obraz pa bolj spočit. Najboljši del je bil, da sem še vedno lahko izražala čustva, le tisti globoki pregibi niso več prevladovali.
Zdaj redno hodim na botox vsakih štiri do šest mesecev. Ne pretiravam, vedno ohranim naraven videz, a razlika je očitna, predvsem v mojem počutju. Počutim se bolj samozavestno, lažje se pogledam v ogledalo, tudi ličila se lepše usedejo na kožo.
Botox ni čudež, ampak če je pravilno in strokovno uporabljen, je lahko odlično orodje za ohranjanje svežega videza. Zame ni bil impulziven lepotni poseg, temveč premišljena odločitev, ki mi je pomagala bolje se počutiti v svoji koži. In to je nekaj, kar šteje največ.
Poleg estetskega učinka sem opazila tudi, da imam manj napetosti v predelu čela. Prej sem pogosto nezavedno vihala obrvi, kar mi je povzročalo glavobole in zategnjenost. Z botoxom se je ta navada skoraj povsem umirila.
Tudi pri fotografiranju sem opazila razliko, obraz je bolj sproščen, pogled bolj odprt. Zdaj razumem, zakaj toliko žensk in moških posega po tej rešitvi – gre za majhen poseg z velikim učinkom.