Stričeva hiška je končana, smrekica na vrhu slemena pove, da so zunanja dela končana. Zdaj sledi samo še oprema notranjosti in pa ureditev okolice. Dogovorila sta se da bo stric poskrbel za okolico, teta pa za opremo v hiši.
Ker pa je stric teto zelo dobro poznal, ji je določil maksimalni znesek, ki ga lahko porabi za notranje oblikovanje. Sam bo, kolikor ga poznam, za zunanji del poskrbel maksimalno dobro in s čim manjšim finančnim vložkom. Je spreten in iznajdljiv možakar, ki zna marsikaj sam narediti in postoriti. Tako so zelenica, ograja, bazen in vrtna uta bili postavljeni kot bi mignil. Kar se je dalo je naredil sam, ostala pa nabavil v bližnji trgovini. Pri teti pa je drugače, njeno notranje oblikovanje je porabilo kar veliko časa, da so strici začeli že lasje siveti.
Teta, sicer razredna učiteljica po poklicu, je že od mladih nog uživala in živela za notranje oblikovanje, pa je zaradi svoje mame, ki je tudi bila učiteljica, morala potlačiti svoje sanje in želje in se izučiti za učiteljico, da je nadaljevala družinsko tradicijo. Toda njena želja in umetniška žilica za notranje oblikovanje ji nista pustila dihati. Tako je v svojem prostem času honorarno delala za neko pohištveno podjetje. Vsak umetnik potrebuje svoj čas, je vedno dejala, pri opremi svoje hiše pa je že malček pretiravala. Ampak, to kar je sledilo v naslednjih treh mesecih, ko so bila vsa notranja dela končana in je bila tudi oprema postavljana, kot si je zamislila v svoji s kodri poraščeni pametni glavi, je stric, ko je stopil v svojo hišo lahko samo odprl usta in nemo strmel v tetino mojstrovino. Pa še razveselila ga je s podatkom, da za notranje oblikovanje ni porabila vsega denarja, ki ji ga je dal na razpolago.
Še danes uživata, kot pravita v svoji sanjski hiški.