V času tedna dobrodelnosti na osnovni šoli, kjer poučujem, se bodo letos zbirali vijaki vseh vrst. Beseda dobrodelnost že sama po sebi skriva veliko dobrega, pozitivnega, vendar pa jo prevečkrat povezujemo samo z materialnimi dobrinami. Načinov, da pokažemo ali naredimo dobro delo je ogromno. Podarjanje nasmehov, objemov, stisk rok izvajamo dobrodelno na dnevni bazi. Vsaj moralo bi biti tako.
Tudi letos smo se skupaj z učenci četrtega razreda odločili, da tako kot vsako leto izpeljemo dobrodelni teden in z zbiranjem vijakov pomagamo živalim iz bližnjega zavetišča. Pravijo, da kdor ima rad živali, ta je prijazen tudi do ljudi. Zakaj ravno vijaki, me je vprašala mamica enega od otrok v razredu? Drži, da vijaki res ne sodijo med igrače, s katerimi se otrok igra, sploh ne v svojih mlajših letih. Bo pa držalo, da vsako gospodinjstvo premore vsaj en vijak, ki ga je treba poiskati. Trud ter čas, ki ga je moral otrok vložiti v iskanje vijakov, sta ključna vidika dobrodelnosti. Če želiš nekomu pomagati, se je treba odreči svojemu času in se zanj potruditi. Zanimivo je bilo gledati kakšnih oblik, barv in materialov so vijaki, ki so jih učenci z veseljem prinašali v šolo. Vsakega smo tudi pokomentirali in jim pripisali njihov namen. Teden dobrodelnosti uči nas odrasle kot tudi otroke, povezovanja in solidarnosti med seboj. Otroke moramo zgodaj naučiti, da se pomoč ponudi tudi takrat, ko nam gre dobro in ne samo v slabih trenutkih.
Teden dobrodelnosti zbiranja vijakov je bil tudi tokrat zelo uspešen. Zbrane vijake je odkupilo podjetje, ki se ukvarja z montažo pohištva, kjer brez njih preprosto ne morejo in so v uporabi na dnevni bazi. Denar smo porabili za nakup barv za obnavljanje pasjih domovanj, priboljškov za neučakane mačke ter igračke za razposajene kužke. Zbrani vijaki so krasili tudi naslovnice lokalnih časopisov še nekaj mesecev pozneje, kar dodatno potrjuje uspešnost te dobrodelne akcije.